ISKANJE ZADOVOLJSTVA IN SREČE


ISKANJE ZADOVOLJSTVA IN SREČE

Zapis ni namenjen polemiziranju ali spodkopavanju verskih, ideoloških in drugih prepričanj. Vrstice, ki sledijo so namenjene strpnim ljudem odprtega srca, ki so kdaj pa kdaj pripravljeni ¨prevetriti¨ svoj odnos do življenja. Torej zgolj premisleku in spodbujanju lastnega samoizpraševanja.

Najbrž lahko rečemo, da povprečni človek med mnogimi drugimi delitvami, običajno deli svoje življenje tudi na tako imenovani notranji, duhovni ter na zunanji, materialni vidik. Materialni vidik obicajno zajema vse tisto, kar je lahko predmet objektivne zaznave cutil (tip, sluh, vonj, vid…), povezanih s fizičnim doživljanjem lastnega telesa in zunanjega sveta. Tako imenovani duhovni vidik zajema vse tisto, kar človek doživlja nekako navznoter, v svojem duhu (duši) in kar običajno ne more biti predmet zunanje, empirične obdelave uma oziroma logosa. Torej vse tisto, kar je težko merljivo, ¨dokazljivo¨ in kar je pri vsakem posamezniku tako drugačno. Tudi sodobna medicina se pri svoji označitvi človekovega ¨notranjega¨ ni mogla izogniti uporabe sicer bolj religioznega termina ¨duša¨ in vsemu temu pravi duševnost. Vsak človek, v vsakem okolju ali družbi se skozi vse življenje, z različnimi ravnanji in aktivnostmi trudi biti čim dlje časa zadovoljen in srečen. In seveda enako skuša iz svojega življenja odriniti vse, kar ga pri tem ovira. In ko je ¨zadovoljen¨, ¨srečen¨, je tudi strpen in notranje pomirjen. Zato si človek običajno nenehno postavlja različne cilje, katerih izpolnitev naj bi mu prinesla zadovoljstvo, občutke nekakšne sreče in miru. Cilje, ki jih skozi življenje menjava in izoblikuje po svoji naravi oziroma vrednotah, ki si jih je pridobil v ožjem in širšem okolju, v katerem je odraščal.

Poglejmo nekoliko bliže način, kjer posameznik uresničuje notranje zadovoljstvo preko najrazličnejših zunanjih, pretežno t.i. materialnih, povsem otipljivih ciljev. Bolj, ko je človek ¨socializiran¨, več teh načinov (s)pozna. Vsi smo del tega. Ko dosežemo zastavljeni cilj pozabimo na ves trud in vse neprijetno kar smo doživeli, da smo lahko dosegli zastavljeni cilj. Kupili smo nov avtomobil, obleko, stanovanje, zgradili hišo in podobno. Lahko pa so ti cilji sicer neoprijemljivi, nematerialni torej, a tudi še vedno usmerjeni nekako izven nas – potovanje, uspešno končanje nekega projekta ali šolanja, napredovanje v službi in tako naprej. Končno smo (notranje) zadovoljni in pomirjeni, srečni. Za kako dolgo pa? Običajno ne za prav dolgo, to vemo vsi. In tako se vedno znova pojavljajo novi cilji oziroma ¨potrebe¨, s katerimi izpolnjujemo lastno zadovoljstvo, notranji mir oziroma srečo.

Rate this post