V torek, 20. 9. 2016, je v Klubskem salonu Maximarketa potekal posvet, na katerem so udeleženci razmišljali o bolj zdravem načinu življenja osnovnošolcev. Na medresorskem posvetu Peš v šolo so se srečali strokovnjaki iz različnih institucij s skupno vizijo, da bi naši otroci živeli bolj zdravo ter se čim bolj približali smernicam Svetovne zdravstvene organizacije, po katerih naj bi se zmerno do intenzivno gibali vsaj eno uro na dan.

Priložnost za vsakodnevno gibanje prinaša tudi pot v šolo, ki pa v mnogih primerih ni dovolj aktivna, saj mlajše osnovnošolce v šolo pogosto še vedno pripeljejo starši z avtomobilom. To ni dobro niti za okolje niti za zdravje otrok, predvsem pa ne razvija zdravih življenjskih navad. Po podatkih NIJZ je vse dni v letu vsaj eno uro telesno dejavna že manj kot petina mladostnikov, starih od 11 do 15 let, ki se posledično težje učijo, so bolj nagnjeni k debelosti, slabši samopodobi in nesamostojnosti. Ministrstvo za zdravje zato z veseljem podpira projekte, ki spodbujajo zdrav način življenja otrok.

Eden izmed takšnih projektov je tudi Zdrav šolar, ki ga izvaja Inštitut za politike prostora. Na današnjem posvetu so organizatorji predstavili rezultate pilotnih aktivnosti Pešbus in Bicivlak, s katerima so spomladi otroci treh slovenskih osnovnih šol prihajali v šolo peš ali s kolesom v spremljani skupini in po vnaprej določenih poteh. Kot je povedal Marko Peterlin, so bili tako otroci, ki so se na skupinskih poteh v šolo zabavali, starši, ki so bili razbremenjeni razvažanja v šolo, kot učitelji, ki so opazili, da pridejo otroci v šolo bolj »zbujeni«, navdušeni nad Pešbusom in Bicivlakom.

Na okrogli mizi z razpravo o pomenu aktivne poti v šolo, ki je sledila, so sodelujoči Igor Velov z Agencije za varnost prometa, Gregor Mohorčič z Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport RS, Mojca Gobec z Ministrstva za zdravje, Polona Demšar Mitrovič z Ministrstva za infrastrukturo RS, Nejc Koradin z Ministrstva za okolje in prostor RS in Mojca Bevc, nacionalna koordinatorka Slovenske mreže zdravih šol, soglasno pozdravili projekt in se strinjali, da je tovrstne prakse vredno podpreti. Kot je povedala Mojca Gobec, je telo namenjeno gibanju, ne vožnji od vrat do vrat. Zato še posebej pozdravlja projekte, ki so na prvi pogled majhni, a izjemno dragoceni za zdravje.

Ministrstvo za infrastrukturo sicer, kot je povedala Polona Demšar Mitrovič, že sodeluje pri dveh sorodnih projektih, med drugimi tudi pri igri Prometna kača, ki skozi dvotedensko kampanjo spodbuja otroke in njihove starše k hoji in kolesarjenju v šolo. Tudi na Ministrstvu za okolje in prostor po besedah Nejca Koradina svojo pozornost že dlje časa usmerjajo v urejanje naselij na način, ki omogoča varno vključevanje pešcev in kolesarjev, in to ne samo v urbanih središčih in v bližini šol. Igor Velov je izpostavil, da je za prometno varnost poleg ureditve cest zelo pomembno tudi to, da se otroci v čim zgodnejšem obdobju navadijo prometa: »Če jih naučimo zgodaj, naredimo veliko za prometno varnost. Pešci so najvarnejši udeleženci v prometu, imajo najnižjo hitrost in najboljši pregled nad cesto. Zato na Agenciji za varnost prometa zelo podpiramo podpiramo peš pot v šolo.« Gregor Mohorčič meni, da bi se morali bolj ozavestiti tudi starši, ki svoje otroke tudi v imenu varnosti v šolo raje peljejo sami. »Šole na koncu nosijo prevelik del odgovornosti.« Z njim se je strinjala Demšar Mitrovičeva, ki je opozorila, da je do šolskih vrat odgovornost na starših in otrocih. Mojca Bevc je aktivnosti Pešbus in Bicivlak podprla, opozorila pa je na razlike med okolji. Aktivnosti nameravajo najprej predstaviti regijskim koordinatorjem zdravih šol.

V sklepnih besedah so se sogovorniki strinjali, da je Pešbus in Bicivlak vredno podpreti, tako kot tudi druge sorodne aktivnosti, da pa mora biti podpora sistematična in kontinuirana, s skrbnim spremljanjem učinkov na daljši rok. Kot je poudarila Mojca Gobec, lahko pri tovrstnih aktivnostih upamo na učinek snežene kepe, saj so pozitivni učinki aktivnosti mnogostranski.